Tokrat se vam javljava iz peščenih plaž Trindadeja. Paraty sva izpustila, ker so nama rekli, da ima majhna vasica Trindade (majhna ribiška vasica, kakšnih 40 min izven Paratya) precej lepše plaže.
Dejansko gre za malo vasico, ki je bila ob prihodu kot mesto duhov, en dan pred 1. majem pa se je malo razživelo. Turisti in predvsem brazilski počitnikarji pridejo sem praznovat praznike in uživati počitnice.
Spoznala sva eno američanko Shauno, s katero malo raziskujemo bližnje plaže, do katerih je treba narediti kakšen pol urni hike, enostaven sprehod v natikačih. Sicer se pa kopamo, sončimo, nakupujemo kopalke in havajanke, “pokušamo” caipirinhe z vsem možnim sadjem ter različna piva. Ugotovite, kdo kaj :).
Prvi maj je minil brez čevapčičev in ražnjičev, kar sem, moram reči, kar malo pogrešala. Ampak jutranji jogging, açai (neke vrste sladoled iz zmrznjega sadja, ki ga tukaj jejo kot zajtr, malico, večerjo,..), naravni bazenčki sredi skal, toplo sonce in bela mivka, živa glasba in večerna samba na ulici… odtehtajo 🙂
Jutri se podajava na malo daljšo pot na zahod, Iz Paratya naju čaka 21 urna vožnja z busom na Foz do Iguacu, (Luka pravi) najlepše slapove na svetu, ki mejujo na tri južnoameriške države, in če bo vse po sreči, greva tudi v Argentino – so baje slapovi še lepši iz one strani.
Pozdrav do naslednjič 🙂