Bom dia!
Po skoraj 10 dnevnem potepanju po območju Mato Grosso ter Mato Grosso do Sul, ponovno na trdnih tleh.
Foz do Iguaçu ter Porto Iguasu. Res veličastni slapovi, upravičeno ena izmed top atrakcij, vendar verjetno ne bi prav vedela in doživela slapov, če ne bi šla tudi na argentinsko stran. Neverjetne količine vode, neizmerna moč narave, nora narava! Prečkanje meje brez težav in zaradi dobrega poznavanja valutnega trga, ob menjavi evrov za pesote, “prislužila” brezplačno nočitev. In če si že v Argentini, ne moreš zapustiti drzave, brez da greš na najboljši steak v mestu ob kozarčku domačega piva ali hišnega argentinskega “rdečega”!
Po Fozu nazaj v Brazilijo, kjer sva ujela nočni bus do Campo Grandeja (iztočna točka za odhode v divji Pantanal). Po nekajurnem pogovarjanju z lastnikom agencije dobili, kot se za slovence spodobi, izredno ugodno ponudbo! Seveda je k temu pripomoglo tudi število potnikov. V Paratiju sva v marketu spoznala Renato in Vida (ki sta naju z “zdravo” kar malo šokirala..) Takoj smo se poštekali in zmenili, da lahko gremo skupaj v Pantanal. Ostalo je pri tem, dokler se nismo po veš kot 1000 km ponovno srešali na slapovih.. 🙂 Skoraj pet dni Pantanala, divjine, kjer ne rabiš iskat anakonde, ker sama pride na tvoj vrt, kjer je Federico (kajman) “domaša” žival in kjer zvoki narave in Reka Paraguay predstavljajo življenje tamkajšnjih prebivalcev. Ker smo izpogajali ceno, smo imeli dneve popolnoma zapolnjene z aktivnostmi, kot so džip safari po suhem delu Pantanala, boat safari po reki in jezerih, nocna tura s čolnom v iskanju kajmanov pri vešerji, treking med mošvarami in jezdenje konjev po poplavljenih zelenicah in gozdu… Noro dozivetje in kljub nošnim obiskovalcem v sobi (privat suiti), bi lahko ostala še dneve…
Dva dni nazaj smo zapustili območje močvirnatega Pantanala, ki je, za primerjavo, v velikosti 7 Slovenij, in se odpravili v Bonito, manjši kraj v bližini Pantanala (samo 5 ur vožnje stran). Tu smo se nadejali naravnih lepot in snorklanja v čisti vodi, ampak so nas šokirale cene izletov in sama organizacija. Območje je strogo zasčiteno in politika je taka, da samo določeno število ljudi na dan lahko obišče te točke. Nadzor, uf! Ravno smo se vrnili (še vedno s slovensko družbo) iz izleta v Rio da Prata- izlet s snorklanjem po reki med ogromnimi in malo manj ogromnimi ribami. Zanimivo doživetje.Tu je vse malo drugače, kot si predstavljaš, ampak to je na potovanjih vedno dobrodošlo!
Jutri zapuščava jugozahod Brazilije in se z letalom odpravljava na severovzhod. Kljub temu, da sva si zelo želela iti tudi na Amazonko, sva v Pantanalu dobila vse, kar sva si želela in še več, zato puščava ta podvig za naslednjič.
Naslednja točka je Fortaleza, s kjer bova startala do Lençois Maranhenses (Zaščiteni nacionalni park z naravnimi sipinami belega peska). V pričakovanju raziskovanja predela Bahia.
Lep pozdrav do naslednjič 🙂