Zadnje dni najinega popotovanja sva sklenila preživeti v okolici pristaniškega mesta Maumere, v prijetnem bungalovu na plaži. Ker sva bila večino časa edina residenta, sva imela res priložnost, da se spočijeva in umiriva po zelo aktivnih preteklih tednih.
To je zadnje v nizu sedmih javljanj s potovanja po Indoneziji.
Prvo, drugo, tretje, četrto, peto in šesto si lahko preberete na povezavah!
Del Indonezije, ki sva ga uspela spoznati, nama je razkril raznolikost na vseh nivojih. Kulturna/religiozna barvitost od otoka do otoka; muslimanska Java, budistično/hindujski Bali, ponovno muslimanski Lombok in krščanski Flores…, divji podvodni svet; nama še nepoznana morska bitja, nedotaknjenost koral (pa žal tudi vidne posledice neprevidnosti), sinje modrine in kristalno čista morja, bele sipine…, samosvoj svet gora in vulkanov, tropskega gozda in norih razgledov, ko se povzpneš v višave…
Različnost otokov pa je nekako povezoval riž; ja, rižu je posvečen čas večine prebivalcev.. ter odličnost hrane (od otoka do otoka sicer bolj ali manj spicy okusi), toplosrčnost, iznajdljivost in povezanost ljudi z naravo (kljub temu, da je okoljevarstvena osveščenost čedalje večja, pa se vsi še ne zavedajo, da jo je potrebno bolj čuvati: s plastiko velikokrat ravnajo kot s kokosovo lupino… po uporabi jo pač odvržejo…kadarkoli, kamorkoli..).
In seveda masaže!! Tradicionalna znanja masažnih tehnik, znanja aromaterapije, akupresure, prenesena iz starejših na mlajše. Dostopnost teh storitev je res neverjetna! Kjer so ljudje, so tudi masaže. Tako, kot mora biti! 🙂
Meniva, da sva ta del Indonezije res zaužila v polni meri, kolikor so čas in možnosti premika dopuščale.. 🙂 Vseeno se s toplimi občutki v srcu vračava domov, kjer naju čakajo novi izzivi in projekti!
Hvala vsem, da ste naju spremljali na najini daljši odsotnosti in z veseljem prebirali utrinke iz Indonezije.
Od četrtka dalje bo Lupe tim spet v polni zasedbi. Komaj čakava, da se vidimo!