Magnezij je mineral, ki predstavlja temelj našega zdravja in dobrega počutja. Vsakodnevno je prisoten pri več kot 300 presnovnih procesih, ki potekajo v našem telesu in tako odgovoren za pravilno delovanje našega telesa, še posebej našega živčnega sistema.
Pomembno je vključen v procese izgradnje kosti, mišične sprostitve, oskrbe z energijo, hormonske procese in procese ohranjanja zdrave kože. Zato telo potrebuje več magnezija v dobi rasti, med nosečnostjo, pri prehodu v menopavzo, pri intenzivni športni aktivnosti ter v primeru stresa, saj je takrat poraba tega minerala v telesu večja.
Preverite našo ponudbo magnezijevih terapij
Zakaj pomanjkanje magnezija lahko privede do zdravstvenih težav?
Če ne uživamo dovolj z magnezijem bogate hrane (s hitrim načinom prehranjevanja in ob sodobnih prehranskih navadah se to zgodi kar hitro), je lahko njegov vnos nezadosten, kar posledično vodi v zdravstvene težave. Primankljaj telo namreč nadomesti z izkoriščanjem zalog magnezija, ki so v kosteh, obenem pa ledvice zmanjšajo odvajanje tega minerala.
Primanjkljaj se torej navzven pokaže šele, ko so zaloge že načete. Najprej kot povečano mišično krčenje (krči v nogah ponoči, krčenje vek oz. trzanje, mravljinčenje). Splošnemu slabemu počutju se pridružijo motnje spanja, razdražljivost, utrujenost že pri manjšem naporu, pogosti glavoboli in migrene, hiperaktivnost, tesnoba, stres.
Pomanjkanje magnezija lahko spodbuja tudi motnje v delovanju srca (aritmijo, pospešeno bitje srca, tiščanje v prsih).
Koliko magnezija pravzaprav potrebujemo?
Da pomanjkanje magnezija preprečimo, naj bi odrasli dnevno zaužili med 300 in 400 mg magnezija. Pri določenih skupinah ljudi, med njimi so športniki, diabetiki, nosečnice, bolniki s srčnimi obolenji in starejši, je dnevna potreba po tem mineralu večja. Več magnezija potrebujemo tudi tedaj, ko telo izloča več tekočine – denimo ob intenzivni športni aktivnosti. Do pomanjkanja lahko pride tudi zaradi določenih fizioloških stanj, kot so driska, bruhanje, uporaba odvajalnih sredstev, pogosto pitje alkohola, pri sladkorni bolezni in težavah s ščitnico.
Magnezij v prehrani
Magnezij je v živilih precej dobro zastopan. Najdemo ga skoraj v vsej temnozeleni listnati zelenjavi, polnovrednih žitaricah in oreščkih. Dober vir magnezija so tudi bučna semena, sončnična in sezamova semena, špinača in blitva, temni fižol in krompir. Največ magnezija med sadjem imajo fige, banane, papaja in grenivka, vsebujejo pa ga tudi meso in mlečni izdelki, ribe, soja ter celo kava in čaj.
Kako lahko telesu zadostimo dovoljšno količino magnezija?
Da bi zadostili dnevnim potrebam po tem makroelementu, se dnevno poslužujemo različnih magnezijevih pripravkov, ki so na voljo na tržišču. Poznamo razne oblike prehranskih dopolnil v obliki kapsul itd., ki jih zaužijemo, poznamo pa tudi druge magnezijeve pripravke, ki se v obliki gela ali olja vmasirajo v kožo na predele, kjer čutimo bolečino.
Česarkoli se poslužujemo kot dodatek k prehrani, moramo biti pozorni, da so izdelki preverjeni, da so naravnega izvora in pridobljeni na način, ki ohranja učinkovine v vsej svoji obliki brez dodanih prezervativov, dišav in drugih alergenih sestavin.
Ni pomembna le količina, temveč tudi absorpcija magnezija
Za optimalno absorpcijo in delovanje magnezija so določene hranilne snovi še posebej pomembne. Sem sodijo predvsem vitamini D3, B1, B6 in E ter mineral selen. Pazite torej tudi na to, da bo imelo vaše telo na razpolago dovolj omenjenih hranilnih snovi.
Prav tako lahko določena živila in pijače zmanjšajo absorpcijo magnezija. Še posebej problematična so procesirana živila in beli sladkor. Prav tako ne smemo pretiravati z alkoholom, soljo in kofeinom. Včasih absorpcijo magnezija oteži tudi gluten, največkrat pa je za slabo zalogo magnezija kriv stres. Zato poskrbite za čim več sproščanja in se izogibajte zelo stresnim situacijam.
Poskrbite za pravo raven magnezija
s pomočjo naših magnezijevih terapij
in se naročite s klicem na 040 162 774